(2) Zaradi kislih tal srečamo številne acidofilne rastline, kjer se oko v jesenskem času, ko je potekal študijski krožek, težko loči od prelepih strjenih modro-vijoličnih rastišč jesenske rese in svečnika, ki cvetita vse do prve slane.

(3) Navadna metlika je s svojimi neznantnimi belimi cvetovi pobelila suhi travnik okrog cerkve Sv. Barbare v tolikšni meri, da daje vtis bele preproge. Domačini jo imenujejo očesnik, ker z njenim poparkom zdravijo vnete oči.

(4)Od cerkve Sv. Barbare dalje po cesti vidimo desno spodajnaravni areal gozdnega jereba,ki ga varuje Ptičja direktiva NATURA 2000.

(5) Preden pridemo do Berneškega lahko občudujemo drevesnega posebneža, katerega krošnja v premeru meri okoli 7m.

(6) Pohorje je zelo bogato z vodnimi viri. Ko je procesija domačinov skupaj z župnikom hodila od gostilne Plesnik k cerkvi Sv. Barbare s prošnjo za dobro letino, so se obvezno ustavili pri žegnanem studencu (slika levo), kjer se popotniki lahko odžejajo še danes. Barbarski potok, med domačini znan kot Barbaršnica, izvira pod Berneškim in nastane z zlivanjem več izvirov. Teče po kamniti in prodnati podlagi in je bojat z železom. Domačini pripovedujejo, da so včasih v njem lovili ribe lipane in postrvi, ki pa jih je zaradi vedno večjega priseljevanja čapelj iz V Slovenije, vedno manj. V njem živijo potočni raki, ki so indikatorji čiste, pitne vode.

(7) Spremljevalci na poti med in po dežju bodo številni močeradi.

(8) V jesenskem času bodo na svoj račun prišli ljubitelji gob, saj v gozdovih rastejo številne vrste – od gobanov do panterjeve mušnice.

(9) Za zdravje: šipek in brusnice.

(10) Mogočni kostanj.

Člani študijskega krožka, ki smo raziskovali naravne in etnološke zanimivosti: Dragica Gornjec, Aleš Skrt, Marija Rotovnik, Jože Rotovnik, Miro Pranič, Helena Rotovnik, mentorica Katarina Žagar.

Tekst: Marija Rotovnik, prof. biologije, september 2005. 

Študijski krožki potekajo pod okriljem Andragoškega centra RS in jih sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport.