Delo na domu postaja v svetu čedalje bolj uveljavljena in učinkovita oblika novega zaposlovanja. Pri nas na Koroškem je zelo razvito izdelovanje izdelkov domačih in umetnostnih obrti, ki je ena od oblik dela na domu. V Sloveniji še ni sistemskih rešitev (pravno statusno, davčno) dela na domu v smislu milejših zakonodajnih, davčnih in drugih pogojev, ki bi omogočali širjenje te oblike dela ter s tem posledično krepili podjetništvo in zniževanje brezposelnosti.
Projekt je bil namenjen potencialnim in obstoječi podjetnikom, ki bi opravljali podjetniško dejavnost na domu: izdelovalci izdelkov domačih in umetnostnih obrti, mladi (študentje, dijaki), kmetje (v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah), določene skupine v podjetništvu (invalidi, ženske).
Glavne dejavnosti projekta so obsegale ureditev prostora, kjer so se odvijale dejavnosti spodbujanja razvoja dela na domu - center za razvoj dela na domu, izvedbo konference o delu na domu aprila 2002 skupaj z avstrijskimi partnerji z namenom izmenjave izkušenj pri organiziranju dela na domu (pravno statusni vidik, davčni vidik, organizacijski vidik in posebnosti), učne delavnice prenosa znanj izdelave izdelkov domačih in umetnostnih obrti (klekljanje, izdelovanje pletenih košar, izdelkov iz gline, stekla in svile), seminar o registraciji dela na domu in skupen sejemski nastop posameznih izdelovalcev v Slovenj Gradcu ob 14. razstavi domačih in umetnostnih obrti.
KONFERENCA O DELU NA DOMU, 16.4.2002
V aprilu 2002 smo v okviru projekta izvedli odmevno mednarodno konferenco o delu na domu, na kateri so predavatelji predstavili slovenske izkušnje na področju razvoja dela na domu in pravno urejenost tega področja v Avstriji.
Delo na domu je definirano kot oblika mikropodjetništva, ko podjetnik vodi svoje poslovanje pretežno doma, kjer je tudi sedež njegovega podjetja. V Sloveniji lahko nekdo opravlja delo na domu v različnih statusno pravnih oblikah: s.p., gospodarska družba - pravna oseba, vpis v evidenco po 54. členu Zakona o dohodnini (za izdelovalce izdelkov DUO). Določene dejavnosti lahko opravljajo tudi fizične osebe: sobodajalci, samostojni poklici, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kjer so predpisani najvišji dovoljeni prihodki iz opravljanja dejavnosti. Davčni predpisi so premalo fleksibilni in tudi stroški ustanovitve podjetja so visoki. V Sloveniji delo na domu in sistemsko urejeno.
Največ zanimanja so udeleženci pokazali za pravilnik o osebnem dopolnilnem delu, ki je stopil v veljavo v začetku maja 2002. Pravilnik je predstavil Vladimir Dejan, podsekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Le-ta omogoča legalizacijo podjetniških spodbud, saj lahko nekdo preizkusi svojo podjetniško zamisel brez ustanovitve podjetja ali s.p., kar je dobrodošlo tudi pri izdelovalcih izdelkov domačih in umetnostnih obrti, ki tako lažje in ceneje preverijo trg.
Tudi Avstrija nima posebnih predpisov za delo na domu. V Avstriji sodijo med delo na domu predvsem obrti podobna dela oz. dela, ki so izvzeta iz obrtnega zakona (kmetijske in gozdarske, bančne, zavarovalniške, umetniške dejavnosti in prosti poklici; delo na domu kot opravljanje najpreprostejših del oz. stranske domače dejavnosti - oddajanje sob, peka po naročilu, umetniška obrt). V Avstriji ne poznajo sistema domačih in umetnostnih obrti kot je razvit pri nas (ocenjevanje izdelkov, certificiranje, razstave itd.). Predavatelji iz Avstrije so opozorili, da so pri nas predpisi, ki urejajo področje dela na domu dosti bolj togi kot pri njih.
SEJEM IZDELOVALCEV ROKODELSKIH IZDELKOV OB OTVORITVI RAZSTAVE DUO, 11.4.2002 Slovenj Gradec
Ob otvoritvi 14. razstave domačih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu 11. aprila 2002 smo na Trgu svobode pripravili sejem izdelovalcev teh izdelkov, med njimi je bil naš gost umetnostni rezbar Franc Merkač iz Celovca.