Vabimo vas, da odpravite na pohod – peš ali s kolesom – po čudoviti naravi zahodnega Pohorja do rojstnega kraja kiparja Franca Bernekerja.

FRANC BERNEKER

Temni gozdovi, razpotegnjeni pašniki, strma pobočja, svež zrak in bistri studenci so zaznamovali življenja preprostih kmetov na samotnih hribovskih kmetijah Pohorja. V tak svet je prve korake, ki so ga kasneje odpeljali v dolino in dalje po domovini in tujini, naredil Franc Berneker, prvi slovenski kipar moderne (1874-1932). Trmasto vztrajen je kljub velikemu pomanjkanju, s katerim je bilo prežeto njegovo življenje, uspel uresničiti svoje umetniško poslanstvo!

Rojen 4. oktobra leta 1874 kot nezakonski otrok Marije Berneker je zgodnja otroška leta preživel pri stari mami na visoki pohorski kmetiji, po njeni smrti pa je prišel k materi, ki je služila v starotrškem župnišču. Tu je bil njegov prvi dobrotnik župnik in pisatelj Davorin Trstenjak. Že zgodaj je pokazal umetniško nadarjenost. Prve kiparske izkušnje je dobil v uku pri podobarju in pozlatarju Ignaciju Oblaku iz Celja.

Na Dunaju je uspešno končal Akademijo za upodabljajoče umetnosti in se vključil v dunajski krog slovenskih slikarjev in pisateljev moderne, ki so ga spodbujali in mu pomagali. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v Ljubljano, kjer se je nadaljevalo njegovo težko življenje, saj ni dobil primerne službe, kiparska naročila pa so bila skromna. Umrl je 16. maja 1932 v eni izmed dvoran Narodne galerije v Ljubljani.

Franc Berneker je deloval na področjih ateljejskega in nagrobnega kiparstva ter se proslavil v javni spomeniški plastiki, še posebej s spomenikom Primožu Trubarju, ki stoji v parku Tivoli v Ljubljani. Številna kvalitetna dela so ga povzdignila v najpomembnejšega slovenskega impresionističnega kiparja. Največ kiparskih del hranita Narodna galerija v Ljubljani in Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Mestna občina Slovenj Gradec vsako leto podeljuje Bernekerjevo nagrado za najvidnejše dosežke na področju kulture.

BERNEKERJEVA POT

Izhodiščna točka Bernekerjeve poti je gostilna Rotovnik, po domače Plesnik, Legen 134, Šmartno pri Slovenj Gradcu (1). Po 2. svetovni vojni je vodenje gostilne, ki datira v leto 1838, prevzel Oskar Rotovnik z ženo Pepco. V tistih časih so gostilno zaradi odlične kuhinje in lepo urejene okolice imenovali »Mali Brioni«. Danes gostilno, ki je poznana po dobri domači hrani, vodi Jože Rotovnik z ženo Marijo in hčerko Heleno.

Ob potoku Barbara pri Gateju zavijemo desno in se po strmi vijugasti gozdni stezi povzpnemo do cerkvice sv. Barbare (2).

CERKEV SV. BARBARE, ki leži na nadmorski višini 827m v zavetju pohorskih gozdov, je prvič omenjena leta 1519. Poznogotska cerkev ima poslikan kasetiran strop iz 17. stoletja, gotski kip sv. Barbare iz 16. stoletja in Mersijev oltar.

Zanimiva lega cerkve sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, dokazuje, da so v preteklosti na tem delu Pohorja rudarji kopali železovo rudo in kremen.

Po gozdni in travniški stezi pridemo do Bernekerjevine (3), rojstnega kraja kiparja Franca Bernekerja.

BERNEKERJEVA ROJSTNA HIŠA – pohorska dimnica. Bernekerjeva rojstna hiša je tipičen primer posvetne, splošne, »ljudske« arhitekture. Takšen tip kmečke hiše je bil v manjših različicah razpoznaven po vsem Pohorju, predvsem na tem območju. Na kraju samem je ohranjen le del nekdanje hiše, ki jo je rekonstruiral študent arhitekture Boštjan Temniker. Hiša je imela strmo slamnato streho, ki je prekrivala tricelični »alpski« tloris. Iznajdljiv in uporaben arhitekturni člen je predstavljal vstopni »gank, ki je izrabljal naklon terena.

Hiša je bila delno podkletena, imela je prostor mansarde (»jespe«), ki pa je bila tako kot pri večini primerov bivanjsko neizkoriščena. Poseben pečat je dajala hiši t.i. brunasta gradnja.

Pri t.i. Berneškem križu se pot razcepi: na levo je 30 minut hoda do Koče na Kremžarjevem vrhu (Planinska transverzala), na desno vodi Bernekerjeva pot po gozdni stezi do Kaštivnika. Na križišču lahko pot nadaljujemo v dveh smereh:

1. Bernekerjeva pot – mimo gostoljubnih kmetij in prijaznih domačinov (7 km)

Naravnost po gozdni cesti mimo kmetije Golob (4), kjer se odpira pogled na Partizanko, in naprej do ekološke kmetije Krenkar (5). Kmetija se ponaša s staro kovačnico, kozolcem, kapelico in mogočnim kostanjem. Na kmetijah boste popotniki gostoljubno sprejeti. Mimo Krenkarjeve kapelice se desno po travniški stezi spustimo nad kmetijo Stojan in dalje po gozdni stezi do izhodiščne točke poti.

2. Bernekerjeva pot – po cesti mimo Paučkovih bolnic (10 km)

Če v križišču pri Kaštivniku zavijemo na levo, se po gozdni cesti, ki je primerna tudi za kolesarjenje, spustimo do partizanske bolnišnice Trška gora – Sladki (6).

PARTIZANSKA BOLNICA TRŠKA GORA – SLADKI

Gozdovi zahodnega Pohorja so med 2. svetovno vojno nudili varno zatočišče partizanskim bolnišnicam, imenovanim po dr. Ivanu Kopaču – Paučku. Pod njegovim vodstvom je bilo do konca vojne zgrajenih 6 partizanskih bolnišnic za okrog 300 ranjencev. Med seboj so bile oddaljene do uro hoda in niso smele vedeti ena za drugo. Zgradili so jih na strmih pobočjih v bližini gorskih studencev ali pa so do vode, ki jim je služila tudi za prikrivanje sledi, prišli s kopanjem. Edina ohranjena in obnovljena kot muzej na prostem (pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja) je bolnišnica Trška gora – Sladki, ki je delovala od 1.1.1945 do konca vojne. Pod njo teče potok Porodnica, ki izvira pod Malo Kopo in ima po pripovedovanju domačinov številne zdravilne lastnosti.

Po gozdni cesti pot nadaljujemo do turistične kmetije Klevž (7), kjer se Helena in Jure Rotovnik ukvarjata z izletniškim in stacionarnim turizmom.

Pohodniki lahko pri njih prenočite ali pa se okrepčate z domačim narezkom, moštom in drugimi dobrotami. Sprejemajo tudi naročila za zaključene skupine.

S KOLESOM DO BERNEKERJEVINE

Pot lahko prevozite tudi s kolesom. Iz Slovenj Gradca ali Šmartna krenete po asfaltirani cesti mimo cerkvice sv. Jurija in gostilne Plesnik proti Kopam in zavijete na levo pri tabli Zgornji Legen. Pot se vzpenja ob kmetijah Krenkar, Hribernik in Golob do križišča pri Kaštivniku, kjer se lahko do Bernekerjevine odpravite peš ali pa se spustite naprej po gozdni cesti mimo Paučkovih bolnic, Cajnske vile in kmečkega turizma Klevž do izhodiščne točke. Kolesarska pot v dolžini cca. 13 km je relativno zahtevna in primerna za kolesarje z dobro kondicijo.

ZANIMIVOSTI NA POTI

Ob poti boste opazili številna znamenja – kapelice, ki so jih domačini postavljali v opomin na velike nesreče in bolezni ali pa v zahvalo za uslišane prošnje. Ponavadi stojijo ob romarskih in drugih poteh, kjer popotnike opozarjajo na svoje sporočilo kot kapelice pri cerkvi sv. Barbare, pri kmetijah Golob, Krenker, Klevž in številne druge.

Pohorje je bogato s številnimi vodnimi izviri, zato se boste lahko med potjo večkrat okrepčali z bistro vodo pohorskih studencev, ki se v potokih Barbara, Žabnica, Reka in Porodnica spuščajo v dolino. Znan je tudi pohorski granit – tonalit.

Bogastvo voda je pohorskim kmetom omogočalo izkoriščanje tega vodnega vira za preživetje tudi z obratovanjem številnih mlinov, žag, kovačnic. Nekoč mogočni so danes le še spomin: Plesnikov, Trbulov, Starčev, Kurnški, Krenkerjev, Stojanov mlin, Plesnikova, Slonška, Stojanova žaga in drugi. Ker mnogokrat zgolj obdelovanje zemlje na visokih pohorskih kmetijah ni omogočalo preživetja številne družine, so dodatni zaslužek iskali tudi v kuhanju oglja, kopanju železove rude (za fužine) in kremena (za proizvodnjo pohorskega zelenega stekla).

Največje bogastvo Pohorja so njegovi gozdovi, kjer danes prevladujejo iglavci, saj so kmetje predvsem listavce sekali za potrebe glažut, fužin in lesne industrije. Z volovi so les vozili v dolino po globačah, speljanih praviloma ob robu gozda.

Narava, po kateri vodi Bernekerjeva pot, je čudovita, za to poskrbimo, da takšna ostane tudi za nami!

Projekt Študijski krožki poteka pod okriljem Andragoškega centra RS. Finančno in materialno so nam pomagali: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Mestna občina Slovenj Gradec, Poklicna gostinska in lesarska šola Slovenj Gradec, Imont d.o.o. Dravograd, Jože in Marija Rotovnik, Podjetniški center Slovenj Gradec.

Informacije: Turistično društvo Legen (ga. Frančiška Peretin, 041/ 390 141), Turistična pisarna Mestne občine Slovenj Gradec (02/ 88 12 116) in Podjetniški center Slovenj Gradec (02/ 88 42 927).

Tekst: Katarina Žagar. Fotografije: Katarina Žagar, Boštjan Temniker. Izdelava: junij 2004.