OBDAVČITEV IN POSLOVNE KNJIGE

OBDAVČITEV POSLOVANJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA IN VODENJE POSLOVNIH KNJIG

 

Davčni obrazci, ki jih oddajo samostojni podjetniki na vstopnih točkah VEM oziroma jih izpolnjuje v sistemu e-VEM, so:

  • Obrazec DR-03: Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register,
  • Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti,
  • Obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig. 

V sistemu e-VEM so ti trije obrazci združeni v en obrazec.  

 

Na spletnih straneh Finančne uprave RS je objavljen Davčni vodnik 2015 za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost - začetnike  

 

VODENJE POSLOVNIH KNJIG

Glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, se uporabljajo Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) - v delu, ki se nanaša na podjetnika, Slovenski računovodski standard 39 in drugi SRS, Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnostZakon o dohodnini.

 

Podjetnik se lahko ob izpolnjevanju pogojev odloči za enostavno knjigovodstvo, dvostavno knjigovodstvo ali za izračun davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti. Če podjetnik ne želi več ugotavljati davčne osnove za davčno obdobje z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora najkasneje do 31. marca (oz. do roka za predložitev davčnega obračuna za predhodno obdobje v davčnem obračunu za predhodno obdobje) obvestiti FURS o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

 

Enostavno knjigovodstvo

Podjetnik lahko vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh od sledečih meril:

  • povprečno število delavcev ne presega tri,
  • letni prihodki so nižji od 50.000€,
  • povprečna vrednost aktive ne presega 25.000€.

Navedeno velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot treh delavcev.

 

Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so knjiga prihodkov in odhodkov z vključeno ali posebej vodeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjiga ostalih terjatev, knjiga ostalih obveznosti in register opredmetenih osnovnih sredstev.

 

Izračun davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov (t.i. normiranci)

Podjetnik lahko v tekočem davčnem letu ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, če izpolnjuje pogoj, da njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 eurov (oz. 100.000€ ob pogoju, da je bila v podjetju obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev). Pri podjetnikih, ki so pričeli na novo opravljati dejavnost, se prihodkovni pogoj ne ugotavlja.

 

Podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo voditi evidenco knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in evidence po predpisih, ki urejajo njihovo organizacijo oziroma področje, na katerem delujejo (osebe, ki opravljajo menjalniške posle, trgovsko dejavnost, gostinsko in slaščičarsko dejavnost, ipd.). Če so tudi davčni zavezanci za davek na dodano vrednost, morajo voditi tudi evidence v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost. Zakon o gospodarskih družbah predpisuje, da podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov.

 

Ne šteje se, da je podjetnik na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18 mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:

  • ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti;
  • ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali
  • začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

Podjetniki normiranci izračunajo davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirane odhode v višini 80 % ustvarjenih prihodkov, kar velja od 1.1.2015 dalje. Pri ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku (tj. fakturirana realizacija). Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek. Efektivna davčna stopnja tako znaša 4%. Podjetniki pri izračunu dohodnine ne morejo uveljavljati davčnih olajšav (npr. olajšave za investiranje, olajšave za zaposlovanje, olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšave za donacije, itd.). Podjetniki ugotovijo davek od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu, ki ga morajo davčnemu organu predložiti najkasneje do 31. 3. tekočega leta za preteklo leto.

 

PLAČEVANJE AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKOV IZ DEJAVNOSTI

Na podlagi davčnega obračuna (ali napovedi o predvideni davčni osnovi za podjetnike v prvem letu poslovanja) se določi akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje bodisi v mesečnih obrokih (če znesek akontacije presega 400 evrov) ali v trimesečnih obrokih (če znesek akontacije ne presega 400 evrov). Akontacija se plačuje do 10. dne prihodnjega meseca (npr. za mesec januar do 10. februarja ali v primeru trimesečnih obrokov za obdobje jan-marec do 10. aprila).

 

Akontacija dohodnine se plačuje na PDP proračun države SI56 0110 0888 1000 030, referenca: SI19 DŠ-40002.

 

Opozorilo:

Podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih stroškov in ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje prihodkovnega pogoja za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (tj. so njegovi prihodki višji od 50.000€ oz. od 100.000€, ob pogoji, da je on ali nekdo pri njem zaposlen za polni delovni čas vsaj 5 mesecev v posameznem koledarskem letu), je dolžan v davčnem letu, ki sledi dvema zaporednima predhodnima davčnima letoma, ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. 

 

PRIPRAVA BILANC IN DAVČNEGA OBRAČUNA ZA POSLOVNO LETO, PREDLOŽITEV LETNEGA POROČILA JA JAVNO OBRAVNAVO IN ZA DRŽAVNO STATISTIKO

Podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta (do 31. marca za preteklo leto) sestaviti letno poročilo, ki je za podjetnike sestavljeno vsaj iz bilance stanja (prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta) in izkaza poslovnega izida (prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu). Bilance je potrebno oddati na FURS in AJPES v elektronski obliki. Če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži AJPES letnega poročila, ga le-ta izbriše iz Poslovnega registra Slovenije po uradni dolžnosti!

 

Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki predložijo AJPES letna poročila za javno objavo in za državno statistiko. Javno objavo letnih poročil določa 58. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), predložitev podatkov za državno statistiko pa 59. člen ZGD-1. Majhni samostojni podjetniki (razen samostojnih podjetnikov, ki ugotavljajo davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov), morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta AJPES predložiti letno poročilo za javno objavo ter podatke iz letnih poročil na poenotenih obrazcih za državno statistiko. Pri predložitvi letnih poročil lahko uveljavljajo poenostavitve tako, da s predložitvijo podatkov iz letnih poročil za državno statistiko predložijo tudi izjavo, s katero dovolijo, da se ti podatki uporabijo tudi za javno objavo. V skladu z 297. členom Zakona o davčnem postopku lahko samostojni podjetniki predložijo Finančni upravi Republike Slovenije davčni obračun brez priložene bilance stanja in izkaza poslovnega izida (Priloga 3 in Priloga 4 Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti), če so te podatke predložili AJPES, morajo pa v davčnem obračunu to izrecno navesti.

 

Uskladitev dejanskega stanja s knjigovodskim stanjem (letni popis)

Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem (popis).

 

Poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila je treba trajno hraniti. Knjigovodske listine se lahko hranijo samo določeno časovno obdobje.

 

V davčnem obračunu, ki ga predloži FURS, podjetnik ugotovi (dejansko) obveznost za davek od dohodka iz dejavnosti (v obračunu upošteva tudi med letom plačane predhodne akontacije davka), ki jo poravna najkasneje v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna (torej najkasneje do 30. aprila za preteklo leto).

 

Poenostavljeno povedano je davčna osnova od dohodka iz dejavnosti dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi Zakona o dohodnini ter tudi Zakon o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Podjetnik si lahko z davčnimi olajšavami, ki so navedene v zakonu, zmanjša davčno osnovo in posledično plača manjši davek.

 

Priporočamo vam uporabo spletne strani Finančne uprave RS, kjer boste našli vse potrebne podatke/napotke glede davkov, ki so pomembni pri vašem delovanju.

 

SPREJEMANJE SKLEPOV

SRS 39 je računovodski standard, ki 'predpisuje' način računovodenja, tako za dvostavno kot enostavno knjigovodstvo, oblike bilance stanja in izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje. Tam, kjer SRS določa več možnosti, naj podjetnik sprejme ustrezne sklepe in jih vpiše v knjigo sklepov. Sklepe vpisuje v poseben zvezek, kjer predhodno oštevilči strani.

 

EVIDENCA KNJIGOVODSKIH LISTIN PRETOKOV MED PODJETJEM IN GOSPODINJSTVOM LASTNIKA

Če podjetnik vodi enostavno/dvostavno knjigovodstvo, je potrebno  voditi evidenco knjigovodskih listin pretokov (denarnih in nedenarnih transakcij) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje. Pretoki so lahko: namesto iz poslovnega računa s.p.-ja poravnate določeno obveznost iz svojega osebnega računa - nastane obveznost do gospodinjstva oziroma pritok denarnih sredstev iz gospodinjstva; iz poslovnega računa poravnate račun, ki se nanaša na vaše gospodinjstvo in zato ne predstavlja stroška/odhodka s.p.-ja - v tem primeru nastane terjatev do gospodinjstva oziroma odtok denarnih sredstev v gospodinjstvo itd.

 

PRENOSI SREDSTEV MED PODJETJEM IN GOSPODINJSTVOM
Za odtujitev (prodaja, uničenje idr.) oziroma pridobitev sredstev se štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev. Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na prejšnji stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama. 

 

Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne izkazuje v poslovnih knjigah, se stroški vlaganj v poslovni prostor štejejo za davčno nepriznane odhodke.

 

UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE IN OBDAVČITEV S.P.-ja

Če podjetnik vodi enostavno/dvostavno knjigovodstvo
S.p. plačuje davek od dohodka iz opravljanja dejavnosti na podlagi samoobdavčitve, kar v bistvu pomeni, da ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov in prihodkov in na tej osnovi sam izračuna davčno obveznost in akontacijo za naslednje leto (predhodna akontacija). Pri tem uporabi stopnje dohodnine - lestvica za letno davčno osnovo. Med letom plačuje akontacijo dohodnine (ki je enaka davčni obveznosti iz zadnjega davčnega obračuna), na koncu leta pa izračuna davčno obveznost iz opravljanja dejavnosti na podlagi davčnega obračuna. Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo prihodki in odhodki, nastali ob njihovem nastanku (sistem fakturirane realizacije).

 

Če podjetnik ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov
V tem primeru plačuje akontacijo davka podjetnik sam v višini 20% od davčne osnove (davčna osnova je dohodek zmanjšan za normirane odhodke, ki znašajo 80%). V letno davčno osnovo se vštevajo vsi izdani računi (sistem fakturirane realizacije). Zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov mora davčni zavezanec vložiti bodisi v 8 dneh od dneva registracije podjetja bodisi do 31. marca tekočega leta za tekoče davčno leto na pristojni Finančni upravi RS. Obrazce za priglasitev pričetka/prenehanje ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih prihodkov, izračunom akontacije davka ipd., najdete 
tukaj. V primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se davek od dohodkov iz dejavnosti v višini 20% šteje kot dokončni davek, v primeru obdavčitve na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov pa se ugotovljen dohodek vključi tudi v dohodnino fizične osebe. 

 

Stopnje dohodnine za leto 2017
Lestvica za odmero dohodnine za leto 2017 je objavljena s Pravilnikom o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017 (Uradni list, št. 79/16): 

 

Nad

Do

/

/

 

8.021,34

 

16 %

8.201,34

20.400,00

1.283,41

+ 27 % nad 8.021,34

20.400,00

48.000,00

4.625,65

+ 34 % nad 20.400,00

48.000,00

70.907,20

14.009,65

+39% nad 48.000,00

70.907,20

 

22.943,46

+ 50 % nad 70.097,20

 

Pri samozaposlenem podjetniku (ki ni normiranec) se prizna tudi splošna olajšava in olajšava za vzdrževane družinske člane, ki jo lahko uveljavlja že ob oddaji davčnega obračuna. Višino olajšav za leto 2017 najdete tukaj.  

 

Kateri odhodki so davčno priznani, delno priznani oz. nepriznani?
Načeloma lahko podjetnik uveljavlja tiste odhodke oz. stroške, ki so potrebni za ustvarjanje prihodkov iz dejavnosti. Določeni zakoni, pravilniki in uredbe podrobneje opredeljujejo kateri stroški točno so davčno priznani in do katere višine, zmeraj pa se morajo nanašati na poslovanje podjetja oz. s.p. . 

 

Nepriznani odhodki (55. člen Zakona o dohodnini - ZDoh-2)

  • davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z opravljanjem dejavnosti (na primer davek od premoženja, davek na dediščine in darila),
  • dohodnina,
  • davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,
  • samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.

Delno priznani odhodki (57. člen Zakona o dohodnini - ZDoh-2)

Stroški, ki se nanašajo izključno na podjetnika, se priznajo pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) za delojemalce določi vlada z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer:

1.     stroški v zvezi s službenimi potovanji,

2.     stroški prehrane med delom,

3.     stroški prevoza na delo in z dela,

4.     stroški dela na terenu.

 

To pomeni, da si podjetnik lahko obračuna do 6,12 eur malice na dan, do 0,37€ potnih stroškov za prevoženi kilometer, če za službeno potovanje uporablja osebno vozilo, ipd.

 

Delno priznane odhodke podrobneje opredeljuje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2.

 

Olajšave

  • Olajšave podrobneje opredeljujejo 61. – 66.a člen Zakona o dohodnini - ZDoh-2
  • olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj – 100%,
  • olajšava za zaposlovanje – 45% izplačane plače,
  • olajšava za zaposlovanje invalidov – 50%-70% izplačane plače,
  • olajšava za zavezanca invalida – 30%-60% povprečne mesečne plače zaposlenih,
  • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • olajšava za donacije,
  • olajšava za investiranje v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva (ne velja za pohištvo in pisarniško opremo, razen računalniške opreme ter za motorna vozila razen izjem) – 40% oz. največ v višini davčne osnove.

Olajšave se ne priznajo podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov.

 

GOTOVINSKO POSLOVANJE IN UPORABA VEZANJE KNJIGE RAČUNOV

Uporabo vezane knjige računov določa 31. a člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in sicer mora vsak zavezanec za davek, ki na podlagi davčnih in drugih predpisov vodi poslovne knjige in evidence ter izda račun pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave izdati račun iz posebne vezane knjige računov, ki jo pridobi v prosti prodaji, pred njeno uporabo pa jo potrdi davčni organ. Računi pri gotovinskem poslovanju so računi, izdani za prodajo blaga in storitev, ki so delno ali v celoti plačani z gotovino. Plačilo z gotovino pomeni plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom ter druge podobne načine plačila. Vezano knjigo računov mora za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju uporabiti tudi vsak zavezanec za davek, ko izdaja računov z uporabo računalniškega programa oziroma elektronske naprave ni mogoča zaradi okvare računalniškega programa ali elektronske naprave oziroma zaradi izpada električne energije. Več ...

 

Povračila stroškov v zvezi z delom in izplačila drugih dohodkov iz delovnega razmerja

 

Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva, ki jih podjetnik ne izkazuje v poslovnih knjigah - Pojasnilo DURS, št. 4212-4452/2011, 12. 1. 2012 

 

Ugotavljanje davčne osnove normiranca in določitev zavarovalne osnove - znesek delne oprostitve plačila prispevkov - Pojasnilo DURS, št. 4212-154/2014-2, 4. 2. 2014

 

Prenos nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje s.p. - Pojasnilo DURS, št. 4236-1/2009, 19. 6. 2009 

 

Prenos nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje samostojnega podjetnika - Pojasnilo DURS, št. 4212-16/2009, 5. 5. 2009

 

Splošno pojasnilo glede bonitet (vir: DURS)

 

FURS novica: Fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost delo pa opravljajo v odvisnem razmerju z delodajalcem

 

Dodatne informacije v zvezi z davki najdete na spletnih straneh FURS:

http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_dejavnosti/