ZAPOSLOVANJE

OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA

Javna objava prostega delovnega mesta pri Zavodu RS za zaposlovanje po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) ni več obvezna. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa je obvezna javna objava prostega delovnega mesta, za katero šteje tudi objava, ki jo zagotovi Zavod za zaposlovanje, podjetnik pa lahko objavi prosto dleovno mesto v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih. Delodajalci iz javnega sektorja ali gospodarske družbe v večinski državni lasti morajo obvezno objaviti prosto delovno mesto pri Zavodu za zaposlovanje.

 

Delodajalec, ki želi zaposliti novega delavca, mora prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Objava prostega dela mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni. Delodajalec zagotovi javno objavo prostega delovnega mesta z objavo preko Zavoda za zaposlovanje, v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca. Rok za prijavo začne teči naslednji dan po zadnji objavi.

 

Ekonomsko odvisna oseba

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) uvaja pojem ekonomsko odvisne osebe kot samozaposlene osebe, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika. Ekonomsko odvisni osebi je zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo, ki se nanaša na prepoved diskriminacije, zagotavljanje minimalnih odpovednih rokov, prepoved odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov, zagotavljanje plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov ter uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ekonomsko odvisna oseba je za upravičenost do omejenega delovno pravnega varstva po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti. FURS novica: Fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost delo pa opravljajo v odvisnem razmerju z delodajalcem 

 

Vračilo prispevkov delodajalcev za PIZ za prvo zaposlitev

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 157. členu, ki se uporablja od 1. 7. 2013 dalje, omogoča, da delodajalci za zaposlene delavce, ki niso dopolnili 26. let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca. To velja v primeru, če za te zaposlene niso uveljavili vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov.

 

Delna oprostitev prispevkov delodajalcev za starejše delavce

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 156. členu, ki se prične uporabljati s 1.7.2013, določa delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce. Podjetniki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30% za delavce, ki so dopolnili 60 let starosti in v višini 50% za delavce, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena ZPIZ-2. Navedeni oprostitvi se izključujeta, kar pomeni, da ni mogoče uveljavljati obeh hkrati. 3. člen Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela določa, da se od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017 ne uporablja določba 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2.

 

EVIDENCE NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI

V skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti mora podjetnik (delodajalec) voditi evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. Evidenca o zaposlenih delavcih, evidenca o stroških dela in evidenca o izrabi delovnega časa se hranijo trajno.

 

KRATKOTRAJNO DELO

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela (do največ 40 ur mesečno) v mikrodružbi ali zavodu z najmanj 1 in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
  • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
  • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe. 

Opravlja se lahko največ 40 ur mesečno in izključno brezplačno.

 

Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

 

Evidenca prisotnosti

Delodajalec vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki vsebuje osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela po dnevih in skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni. Vsak dan dela se mora ob začetku in zaključku dela v evidenco podpisati oseba, ki opravlja kratkotrajno delo. Evidenco je potrebno hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela.

 

V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, prijava v zavarovanje se opravi z obrazcem M12 (priponka spodaj), mesečni prispevek znaša 4,70€ (od januarja 2017 dalje; 0,3% povprečne plače za oktober preteklega leta, ki znaša 1.567,99 € za 2016), podjetje mora oddajati mesečno REK-2 obrazec (šifra 1509) preko edavkov.  

 

Dodatne informacije na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: tukaj in e-uprave: tukaj

 

ZAČASNA SPODBUDA ZAPOSLOVANJA STAREJŠIH BREZPOSELNIH OSEB – OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV DELODAJALCA

Skladno z Zakonom o interventnem ukrepu na področju trga dela lahko delodajalec ob zaposlitvi delavca, starejšega od 55 let, ki je najmanj 6 mesecev prijavljen v evidenci brezposelnih, za prvih 24 mesecev njegove zaposlitve uveljavlja oprostitev plačila prispevkov delodajalca. Oprostitev plačila prispevkov velja za pogodbe o zaposlitvi (za določen ali za nedoločen čas) sklenjene med 1. 1. 2016 in 31. 12. 2017.

 

Oprostitev plačila prispevkov lahko uveljavljajo delodajalci, ki:

  • v zadnjih 3 mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšimi brezposelnimi niso začeli postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali zaposlenim niso odpovedali pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov;
  • pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšimi brezposelnimi niso imeli blokiranega TRR (transakcijskega računa) 30 zaporednih dni ali več;
  • so v zadnjih 6 mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšimi brezposelnimi redno izplačevali plače in plačevali obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenih.

Ta spodbuda ni združljiva s spodbudo za zaposlovanje iz 2. odstavka 5. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017; na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo iz 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja; iz 1. odstavka 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 21/13) ter iz 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI).

 

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca se uveljavlja pri Finančni upravi RS. Postopek uveljavljanja oprostitve.

  

DELO PO AVTORSKI IN PODJEMNI POGODBI

Podjetnik lahko za izvajanje določenih storitev in del s fizičnimi osebami sklepa avtorske in podjemne pogodbe. Dohodki za opravljeno delo ali storitev (npr. po podjemni pogodbi) ali dohodki, prejeti za stvaritev avtorskega dela ali za izvedbo avtorskega ali folklornega dela (po avtorski pogodbi - katero delo, ki ga opravi posameznik, se šteje med avtorska dela, ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)), se v skladu z Zakonom o dohodnini štejejo za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

 

Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, zmanjšan za 10% normirane stroške. Poleg normiranih stroškov lahko prejemnik dohodka uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve.

 

Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja znaša 25%.

 

PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE (PIZ) V LETU 2014

Poleg tega mora izplačevalec (podjetnik) za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (dohodek, prejet na podlagi pogodbe o delu ali delovršne pogodbe, dohodek za stvaritev avtorskega dela, dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, dohodek poslovodij, ipd.) obračunati in plačati prispevek za posebne primere zavarovanja (za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni) v višini 8,85%, v kolikor oseba, s katero je sklenil pogodbo, ni vključena v obvezno PIZ po drugi podlagi ter prispevek zavarovanca v višini 15,5% od bruto prejemka. V kolikor je oseba vključena v PIZ po drugi podlagi, izplačevalec obračuna in plača le PIZ prispevek v višini 8,85% od bruto pogodbenega zneska.

 

Pred izplačilom mora izplačevalec dobiti od pogodbenika oziroma avtorja izjavo, s katero izplačevalcu sporoči, če je vključen v zavarovanje iz drugega naslova ali ne. Dodatne informacije na spletnih straneh DURS tukaj.

 

PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE (ZZ) V LETU 2014

Od 1.2.2014 velja, da je potrebno ob izplačilu obračunati prispevke za ZZ v višini 6,36% od zneska prejemka (prispevek se plača v breme zavarovanca) in prispevek za poškodbe pri delu v višini 0,53% od bruto zneska (prispevek je breme izplačevalca). Navedeno velja tako za avtorske, kot tudi podjemne in ostale podobne pogodbe. Naročnik mora zavarovanca prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12, podlaga zavarovanja 50, razlog zavarovanja 05).

 

Prispevek ZZ v višini 6,36% se obračuna ne glede na vključenost v obvezno zavarovanje, saj se plačuje na vsak prejemek iz drugega pravnega razmerja, ki se šteje za dohodek po Zdoh-2 in ni oproščen plačila dohodnine (izjema je dohodek za študentsko delo).

 

V primeru plačila za delo po podjemni pogodbi mora podjetnik, skladno z Zakonom o posebnem davku na določene prejemke, plačati še posebni davek na določene prejemke v višini 25% od bruto izplačila fizični osebi za opravljeno delo ali storitev.

 

Dodatne informacije na spletni straneh DURS.

 

ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCEV

Zakon o urejanju trga dela v 27.a členu opredeljuje začasno ali občasno delo upokojencev. 
To delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Upravičenec do začasnega ali občasnega dela je oseba, ki ima v RS status upokojenca.

 

Zakon za upokojence določa nekatere omejitve:

  • začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu,
  • neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec,
  • urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,20€,
  • dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300€,
  • delo lahko upokojenec opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka.

Začasno in občasno delo se opravlja po civilnopravni pogodbi, dohodek iz tega naslova pa se davčno obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu Zakona o dohodnini.   

 

Davčna osnova, zmanjšana za 10% normirane stroške, se obdavči s 25% akontacijo dohodnine.  Podrobno pojasnilo v zvezi z dohodki iz drugega pogodbenega razmerja je objavljeno na spletni strani DURS. Izplačevalec dohodka (podjetnik, pri katerem dela upokojenec na podlagi začasnega in občasnega dela), plača tudi prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85%. 

Upokojenci, ki opravljajo začasno ali občasno delo so pri tem delu (skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, zato mora podjetnik za njih plačati  tudi pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 4,58€ mesečno (januar 2014).   

 

Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalec (podjetnik) plača še dajatev v višini 25% (27.e člen ZUTD-A). 

 

Podrobnejše informacije na spletnih straneh DURS tukaj  in tukaj.

 

Delna oprostitev plačila delodajalca za starejše delavce - Pojasnilo DURS, št. 4250-2370/2013-2 01-610-501, 12. 6. 2013.

 

NAPOTITEV ZAPOSLENIH NA DELO V TUJINO

Zavarovane osebe v Republiki Sloveniji so lahko napotene na delo v druge države. Da se oseba obravnava kot napotena na delo morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni in na kakšen način mora delodajalec oziroma samozaposlena oseba obvestiti pristojno območno enoto Zavoda o napotitvi na delo v tujino in v kakšnem obsegu lahko napoteni na delo in njegovi družinski člani uveljavljajo zdravstvene storitve v drugi državi je navedeno v navodilih ZZZS:


Vprašalnik za delodajalce

Praktični vodnik Evropske komisije v zvezi z določitvijo zakonodaje, ki se uporablja