NOVICE

Na enem mestu: kako bo država pomagala gospodarstvu

  • 25 marec 2020
  • Število ogledov: 176

1.       Ukrepi za ohranjanje delovnih mest

-          Vse prispevke vseh zaposlenih, ki so na čakanju, krije država oziroma obe blagajni, pravice zavarovancev (torej tudi delovna doba) pa se ohranjajo.

-          Nadomestilo plač: država bo vsem zaposlenim na čakanju pokrila 80 odstotkov neto plače, preostanek pa delodajalec.

-          Ni več pogoja (ta je bil sprejet v četrtkovem interventnem zakonu), da mora za pomoč za državne subvencije na čakanju biti več kot 30 odstotkov zaposlenih. Upravičenost do pomoči se bo ugotavljala za nazaj.

-          Vsem na čakanju doma se odpiše akontacija dohodnine za čas trajanja ukrepov, to pomeni, da delodajalec za njih ne bo plačeval dohodnine vsak mesec, kot je to obvezno sicer, niti ne bo ta obveznost padla na delojemalce ob morebitnem poračunu dohodnine prihodnje leto.

-          Nadomestilo ​za vse bolniške odsotnosti med epidemijo ​od prvega dne krije ZZZS,​ in ne delodajalec,

-          Nagrade​, s katerimi podjetja zaradi težkih razmer stimulirajo delavce in pomenijo presežek neto plače nad zadnjim izplačilom neto plače pred sprejetjem ukrepov, ​pa se razbremenijo vseh dajatev;

-          Upravičenost do pomoči se bo ugotavljala za nazaj​.

-          Odloži se tudi plačilo akontacije na dobičke podjetij oziroma vnaprejšnja plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja. Davek se obračuna po odmeri prihodnje leto. Torej - ko bo podjetje prihodnje leto predvidoma konec marca oddali davčni obračun, bo poračunalo morebiten davek na dobiček za leto 2020. Seveda le, če bo med tistimi, ki jim bo letos kljub krizi uspelo imeti dobiček.

-          Vlada bo tudi znižala sejnine nadzornikom v državnih družbah za 30 odstotkov. Državni funkcionarji se plače znižajo za 30 odstotkov - iz tega je izvzeto sodstvo, vendar pa so tudi ti pozvani, da se sami odpovejo takemu delu plače. Pri tem bodo eni od funkcionarjev prišli tudi v kvoto tistih, ki bodo dobili dodatek zaradi povečanega obsega dela zaradi boja zoper koronavirus.

-          Zaposleni v kritičnih dejavnostih (zdravstvo, civilna zaščita, varnost, kritična infrastruktura...) za čas epidemije dobijo za nevarno delo oziroma za dodatne obremenitve dodatek od 10 do 200 odstotkov osnovne plače.

-          Zaposlenim, ki bodo ostali na delu, bo za čas ukrepov pokojninske prispevke (tako delodajalca kot delojemalca!) pokrila država - to je osnova za to, da lahko delodajalci v tem času zaposlenim lahko izplačajo višjo neto plačo.

2.       Ukrepi za pomoč samozaposlenim

Pri teh ukrepih so mišljeni samostojni podjetniki in druge samozaposlene osebe, direktorji družb z enim zaposlenim, zavarovani pod šifro 040. Torej vsi, razen popoldanski espeji. Zaposleni pri espejih, ki bi izgubili delo, padejo pod ukrepe za zaposlene na čakanju.

-          samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v občutno zmanjšanem obsegu, so upravičeni do ​mesečnega temeljnega dohodka ​v višini 70 odstotkov neto minimalne plače;

-          v tem obdobju ​se jim odpišejo prispevki​. Prispevke zanje v tem obdobju v obe blagajni nakazuje država, ​pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo​. Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po koncu leta;

-          do odmere dohodnine za leto 2020 se ​odloži plačilo akontacije dohodnine, torej do pomladi prihodnje leto;

-          do izredne pomoči so upravičeni tisti, ki ​s posebno javno dostopno izjavo​ razglasijo prizadetost zaradi krize – tako naj bi se skrajšala birokracija pred ugotavljanjem upravičenosti do pomoči. Vendar pa bodo nadzorni mehanizmi pozneje ugotavljali resničnost izjav – če bodo ugotovili, da je izjava vsebovala neresnične podatke, bodo morali pomoč vrniti​.

-          Že prejšnji teden je bila uzakonjena možnost odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil (ne pa tudi lizinga!) pri slovenskih bankah in hranilnicah do 12 mesecev.

3.       Ukrepi za izboljšanje likvidnosti v podjetjih

-          Vzpostavi se garancijska shema in DUTB omogoči ​odkup terjatev do slovenskih podjetij​. Država slabi banki zagotovi dovolj sredstev za izvedbo prek dokapitalizacije in/ali poroštva. Ta ukrep bi veljal "daljše obdobje".

-          Zamrzne se​ ​akontacija davka na dobiček​ oziroma vnaprejšnja plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja. Davek se obračuna po odmeri prihodnje leto. Torej - ko bo podjetje prihodnje leto predvidoma konec marca oddali davčni obračun, bo poračunalo morebiten davek na dobiček za leto 2020. Seveda le, če bo med tistimi, ki jim bo letos kljub krizi uspelo imeti dobiček.

-          Zamrzne se uveljavljanje pogodbenih kazni​ za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem.

-          Plačilni roki​ za plačila zasebnim dobaviteljem ​iz javnih sredstev se skrajšajo​ na osem dni.

-          Že prejšnji teden je bila uzakonjena možnost odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil (ne pa tudi lizinga!) pri slovenskih bankah in hranilnicah do 12 mesecev.

4.       Olajšave za ljudi z zmanjšanimi dohodki

-          Že prejšnji teden je bila uzakonjena možnost odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil (ne pa tudi lizinga!) pri slovenskih bankah in hranilnicah do 12 mesecev tudi za fizične osebe.

-          Status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo po 6. točki 137. člena ZDR), ​se izenači s statusom za delavce na čakanju​, z enako delitvijo stroškov med državo in delodajalca, odpisom dohodnine in še kakšnim ukrepom, ki ga bodo določili pozneje.

-          Delavcu, ki med epidemijo izgubi službo, od prvega dne ​avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost​. Ko veljavnost prvega ukrepa preneha, se njegove pravice odmerijo po veljavni zakonodaji (nadomestilo ali socialna pomoč).

-          Javnih storitev, ki se ne izvajajo (denimo vrtci​), siceršnji uporabniki storitev med krizo ​ne plačujejo.​

-          Solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do 700 evrov, izplačilo bo 15. aprila (več v tabeli spodaj).

Solidarnostni dodatek za upokojence s pokojnino do 700 evrov

Višina pokojnine, v EUR

Višina solidarnostnega dodatka, v EUR

Število upravičencev

Sredstva skupaj, v mio EUR

do 500

300

104.714

31,41

nad 500 do 600

230

108.491

24,95

nad 600 do 700

130

78.891

10,26

Skupaj

292.096

66,62

Vir: vladno sporočilo za javnost z dne 24. 3. 2020

5.       Ukrepi za zaščito v podjetjih

-          Civilna zaščita, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in preostale ​pristojne institucije​ ​zagotovijo ​podjetjem, ki morajo ostati odprta, ​potrebne zaščitne ukrepe, možnost nakupa mask, razkužil, usmeritve glede ravnanj ...

-          Pristojne institucije ​izdajo smernice za varno delo​ in ravnanje ob morebitni bolezni pri zaposlenem.

Vir: https://www.finance.si/8959674/Na-enem-mestu-kako-bo-drzava-pomagala-gospodarstvu-in-kateri-ukrepi-se-pridejo, 25.3.2020