OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA PODJETNIKA
SAMOZAPOSLITEV
Obveznost zavarovanja podjetnika je določena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je pričel veljati s 1.1.2013. V kolikor podjetnik ni v rednem delovnem razmerju in mu podjetniška dejavnost predstavlja edini ali glavni poklic, potem postane z dnem registracije s.p.-ja zavezanec za plačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja kot samozaposleni. Samozaposleni podjetniki se prijavijo v obvezna socialna zavarovanja s podlago 005, prijavo lahko opravijo na točki SPOT. Podrobneje o prispevkih za socialno varnost.
S 1.1.2013 je pričel veljati nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, ki je uvedel spremembe v zvezi z zavarovanci, obveznostjo zavarovanja, določanjem osnove za izračun prispevkov, ipd. Za podjetnike velja pri izračunu zavarovalne osnove, od katere se obračunavajo prispevki, prehodno obdobje.
Do polnega delovnega časa (40 ur tedensko) se mora zavarovati kot samozaposleni tudi samostojni podjetnik, ki je hkrati drugje v delovnem razmerju s polovičnim ali krajšim delovnim časom od polnega. Pravna podlaga za zavarovanje kot podjetnik je v ZPIZ-2 navedena pred ostalimi podlagami (takoj za delovnim razmerjem), zato se mora kot podjetnik obvezno zavarovati tudi npr. oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in ima hkrati odprt s.p. ali oseba, ki je poslovodja v lastni d.o.o. in ima hkrati odprt s.p.
Osnova za plačilo prispevkov za samozaposlene podjetnike (velja od 1. 1. 2014)
Zavarovalno osnovo za izračun prispevkov za samozaposlene podjetnike določa 145. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Samozaposlenim podjetnikom se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove zniža za 25%. Za samozaposlene podjetnike se ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove v letu 2014 zniža za 30%, v letu 2015 za 28% in od leta 2016 za 25%.
Pravilnik o določanju zavarovalne osnove, ki velja od 1.1.2014 dalje, določa, da se zavarovalna osnova, od katere samostojni podjetnik plačuje prispevke za obvezna socialna zavarovanja v skupni višini 38,2%, določi tako, da se znesku razlike med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki oziroma davčno priznanim prihodki in normiranimi odhodki (tj. dobičku) prišteje znesek obračunanih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje.
Če podjetnik v določenem letu ni posloval celo leto, se dobiček preračuna na letno raven. Preračun se opravi na naslednji način: Dl = (Dn/n) x 12, pri čemer je: Dl – dobiček, preračunan na letno raven, Dn – dobiček, določen na podlagi obračuna iz prvega odstavka tega člena, n – število mesecev, na katere se nanaša dobiček.
Pri določanju števila mesecev poslovanja se upošteva tudi mesec, v katerem je podjetnik pričel s poslovanjem, a le v primeru, da je tisti mesec posloval več kot 15 dni (npr. če je podjetnik pričel s poslovanjem 10.9.2013, se mesec september prišteje k preračunu dobička na letno raven, če pa je pričel poslovati s 17.9.2013, pa ne).
Najnižja in najvišja zavarovalna osnova ter prehodno obdobje
Zavarovalna osnova se določi na podlagi podatkov iz obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto, pri čemer se zavarovalna osnova na novo določi najpozneje za mesec april in se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.
Po koncu prehodnega obdobja najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene podjetnike znaša 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (če dobiček podjetnika ne bo presegal 60% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji).
Najvišja zavarovalna osnova za samozaposlene podjetnike je 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Prehodno obdobje
Za samozaposlene podjetnike v prehodnem obdobju znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov (za PIZ, starševsko varstvo in za brezposelnost) v letu 2015 54% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, v letu 2016 znaša 56%, v letu 2017 znaša 58% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec in od leta 2018 dalje znaša 60%.
Samozaposleni podjetniki v prvem koledarskem letu plačujejo prispevke od zavarovalne osnove v višini 60% povprečne letne plače zaposlenih, preračunane na mesec. Če je bil podjetnik v obdobju šestih mesecev pred registracijo že zavarovan kot samostojni podjetnik, plačuje prispevke od zavarovalne osnove, od katere je plačeval prispevke pred izstopom iz zavarovanja.
V letu 2018 se najnižji prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za starševsko varstvo in za brezposelnost obračunavajo od 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, najnižji prispevki za zdravstveno zavarovanje pa (skladno z drugim odstavkom 51. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju) od 1. februarja 2014 dalje od bruto pokojninske osnove, ki ne sme biti nižja od 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. To pomeni, da samozaposleni podjetniki, katerih zavarovalna osnova je v skladu z ZPIZ-2 nižja od 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, od tega zneska plačujejo le prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za starševsko varstvo ter za brezposelnost; prispevke za zdravstveno zavarovanje pa plačujejo od zneska 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Podjetnik lahko plačuje prispevke od višje osnove, najvišja osnova je 3,5 kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
Znižanje zavarovalne osnove
Če podjetnik oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20%, vendar najmanj od zavarovalne osnove v višini 60% povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20%, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20%. Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se zavarovalna osnova ne določi na novo.
Prispevki za obvezna socialna zavarovanja za novoustanovljenega samozaposlenega samostojnega podjetnika (v letu 2021)
Prvo leto plačuje podjetnik prispevke za obvezna socialna zavarovanja v višini 38,2% od najnižje zavarovalne osnove: za prispevke zdravstvenega zavarovanja, PIZ, za starševsko varstvo in za brezposelnost je to 60% povprečne plače v RS v preteklem letu.
Prispevki za socialno varnost - Pojasnila FURS
O plačevanju prispevkov za socialno varnost - Pojasnila FURS (brošura)
Osnove za plačilo ter zneski prispevkov za socialno varnost - samozaposleni s.p.
Katere prispevke je potrebno plačevati?
Zakon o prispevkih za socialno varnost določa prispevke in stopnje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, ki jih plačujejo samozaposleni podjetniki: prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Hkrati morajo davčnemu organu dostaviti obračun prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
Prispevki, ki jih podjetnik plačuje, so:
|
Prispevki, ki jih podjetnik plačuje,so:
|
Iz BOD
|
na BOD
|
|
1.Prispevek PIZ
|
15,50%
|
8,85%
|
|
2.Prispevek za obvez. zdrav.
|
6,36%
|
6,56%
|
|
3.Prispevek za zaposlovanje
|
0,14%
|
0,06%
|
|
4.Prispevek za starš. varstvo
|
0,10%
|
0,10%
|
|
5.Prispevek za pošk. pri delu
|
|
0,53%
|
|
SKUPAJ
|
22,10%
|
16,10%
|
Kako se določi zavarovalna osnova od katere se plačujejo prispevki?
Določitev zavarovalne osnove se za samozaposlene določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih. Uvrstitev v ustrezno zavarovalno osnovo se določi na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti oziroma zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti oziroma zadnje odločbe o odmeri dohodnine.
ZNIŽANJE PRISPEVKOV ZA PIZ ZA NOVE ZAPOSLITVE
Od 1. julija 2013 so skladno s 145. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) samozaposleni podjetniki v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka za PIZ, v drugih 12 mesecih pa v višini 30 % zneska prispevka.
»POPOLDANSKI« S.P. oz. POSTRANSKA/DOPOLNILNA PODJETNIŠKA DEJAVNOST
Pogovorno imenovan popoldanski s.p. lahko odpre nekdo, ki je že zaposlen nekje drugje (je v rednem delovnem razmerju za polni delovni čas) in opravlja t.i. postransko/dopolnilno dejavnost.
»Popoldanski« s.p. je na trgu izenačen z navadnim, kar pomeni, da ima enake pravice in dolžnosti, razen glede obveznih socialnih zavarovanj.
Katere prispevke mora plačati podjetnik, ki je v rednem delovnem razmerju za polni delovni čas in ima hkrati odprt popoldanski s.p. (februar 2021):
- Prispevek za PIZ (za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni) pavšal: 36,56 EUR (SI56 0110 0888 2000 003, s sklicem SI19, vaša davčna številka–44008). (Sprememba s 1.4.2021)
- Prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen pavšal: 9,65 EUR (SI56 0110 0888 3000 073, s sklicem SI19, vaša davčna številka–45004).
- Prispevek po 55a. členu ZZVZZ: 28,96 EUR (SI56 0110 0888 3000 073, s sklicem SI19, vaša davčna številka–45004).
Oba zdravstvena prispevka se lahko plačata skupaj (eno nakazilo v višini 38,61 EUR). Za PIZ bo od 1. aprila 2021 določen nov znesek in bo veljal za prispevke od vključno meseca aprila dalje in se bo moral upoštevati s plačilom do 20. maja 2021 za mesece od aprila do marca 2022.
Osnove za plačilo in zneski prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p.), veljavno od 1.1.2020.
Podjetnik mora plačati pavšalne prispevke vsak mesec, do 20. v mesecu za pretekli mesec ne glede na to ali je tisti mesec kaj zaslužil ali ne. V kolikor je imel podjetnik v posameznem mesecu registriran s.p. 15 dni ali manj, lahko za tisti mesec plača polovico pavšalnih prispevkov za PIZ (18,28€), zdravstvene prispevke pa je potrebno plačati v celoti ne glede na število dni odprtega s.p. v posameznem mesecu. Višina pavšalnih prispevkov se spreminja 2x letno (januarja prispevki za zdravstveno zavarovanje in aprila prispevki za PIZ), zato vam svetujemo, da to skrbno spremljate. Če gre podjetnik iz popoldanskega v redni s.p., se mu v tistem koledarskem letu obračunavajo prispevki za obvezna socialna zavarovanja od najnižje zavarovalne osnove.
Od februarja 2014 dalje plačujejo podjetniki, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (t.i. popoldanski s.p.), poleg pavšalnega prispevka za PIZ (ki se usklajuje v mesecu aprilu), še mesečni prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen v višini 0,53 % od povprečne bruto plače za oktober preteklega leta in mesečni prispevek po stopnji 6.36 % od zneska 25 % povprečne bruto plače za oktober preteklega leta (2. alineja 1. odstavka 55.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).
Od 1.2.2014 dalje je potrebno vse osebe, ki opravljajo delo v okviru drugega pravnega razmerja (avtorska, podjemna pogodba, kratkotrajno delo, prokuristi itd.) ter “popoldanske” s.p.-je prijaviti na ZZZS za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni z obrazcem M12 (navodila za izpolnjevanje). V evidenci obveznega zdravstvenega zavarovanja se zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen evidentira s posebno šifro podlage zavarovanja 050, šifra razloga zavarovanja 10.
UPOKOJENEC IN USTANOVITEV PODJETJA
V kolikor želi upokojenec opravljati podjetniško dejavnost, se mora t.i. 'reaktivirati' oz. se samozaposliti za vsaj 10 ur tedensko. Sočasno prejemanje polne pokojnine in statusa s.p. ni mogoče. Več na tej povezavi.
INVALID IN USTANOVITEV PODJETJA
Invalidi se samozaposlijo za delovni čas v skladu z izdano odločbo o invalidnosti ter v skladu s predhodno pridobljenim mnenjem ZPIZ glede delovnega mesta samozaposlitve.
Samozaposleni invalid lahko na Invalidski sklad vloži vlogo za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov vlogo za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (samo)zaposlenih invalidov ter za nagrado za preseganje kvote.
Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov
Upravičenci do oprostitve plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalide nad kvoto so delodajalci - tudi samozaposleni invalidi.Oprostitev plačila prispevkov PIZ po odločbi Sklada velja za ves čas preseganja kvote.
Nagrade za preseganje kvote
Upravičenci do nagrade za invalide nad kvoto so delodajalci – tudi samozaposleni invalidi.
Nagrada za preseganje kvote je v višini 20% minimalne plače mesečno za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto. Čas prejemanja nagrade je največ 12 mesecev zapored pod pogojem, da delodajalec neprekinjeno presega kvoto. Po izteku pravice po predhodni odločbi lahko delodajalec ponovno odda vlogo za uveljavljanje nagrade.
Obrazci in dodatne informacije tukaj.
KONKURENČNA PREPOVED
V kolikor nekdo, ki je zaposlen v rednem delovnem razmerju, odpre »popoldanski« s.p. za opravljanje iste dejavnosti, kot jo opravlja v okviru rednega delovnega razmerja (službe), mora pridobiti dovoljenje delodajalca. 39. člen Zakona o delovnih razmerjih določa, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.
Katere prispevke mora plačati podjetnik, ki je v rednem delovnem razmerju za krajši delovni čas od polnega (vendar vsaj 21 ur na teden) in ima hkrati odprt s.p.:?
Podjetnik se mora v tem primeru za razliko do polnega delovnega časa obvezno socialno zavarovati kot podjetnik (podlaga 05) in plačevati prispevke za obvezna socialna zavarovanja do polnega delovnega časa!
Katere prispevke mora plačati podjetnik, ki je na šolanju (študent, dijak) ali je upokojen in ima hkrati odprt s.p.?
Po določbah ZPIZ-2 od 1.1.2013 dalje ni več možno ustanoviti t.i. študentskega s.p., prav tako ni več možno, da bi imel s.p. odprt upokojenec, ki bi hkrati prejemal pokojnino. Prehodno obdobje (po določbah zakona ZPIZ-1, ki je veljal do 31.12.2012), v katerem se bodo morali obstoječi podjetniki upokojenci prilagoditi novi zakonodaji, velja za upokojence do 31.12.2013. Konec decembra 2014 je namreč z novelo Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) rok, do katerega morajo podjetniki upokojenci uskladiti svoj status, podaljšan do 31.12.2015.
Študent/dijak, ki od 1. 1. 2013 dalje ustanovi s.p., postane samozaposlen in zavezanec za plačilo vseh prispevkov za obvezna socialna zavarovanja: pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, plačevati mora prispevek za starševsko varstvo in za brezposelnost.
ZAPOSLITEV V (DRUGI) DRŽAVI ČLANICI EU IN S.P. V SLOVENIJI
Oseba, ki je redno zaposlena v drugi državi članici EU (npr. v Avstriji, Nemčiji, itd)., se lahko v Sloveniji registrira kot s.p. Na podlagi obrazca A1 (ki ga pridobi na uradu za zdravstveno zavarovanje v državi, kjer je redno zaposlena) se določi, katera zakonodaja s področja socialne varnosti države članice velja za zavezanca.
Odstavek 3 13. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 določa, da za osebo, ki običajno opravlja dejavnost zaposlene osebe in dejavnost samozaposlene osebe v različnih državah članicah, velja zakonodaja države članice, v kateri opravlja dejavnost zaposlene osebe, ali, če opravlja tako dejavnost v dveh ali več državah članicah zakonodaja, ki se določi v skladu z odstavkom 1 te uredbe.
Osebam, ki so redno zaposlene v Avstriji (obmejni delavci) in imajo v Sloveniji registriran s.p., se ni potrebno prijavljati z obrazcem M12 za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni niti jim ni potrebno plačevati pavšalnih prispevkov za zdravstveno varstvo in za PIZ, saj za njih velja avstrijska zakonodaja s področja socialne varnosti. Vendar pa svetujemo, da se osebno oglasite z obrazcem A1 na območni enoti ZZZS in preverite konkretno, kaj velja v vašem primeru.
Dodatne informacije o obveznem socialnem zavarovanju za samostojne podjetnike na spletnih straneh ZPIZ-a tukaj in FURS-a tukaj.
ZGIBANKA - Samozaposlene osebe - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2016