REGISTRACIJA S.P. – vpis v Poslovni register Slovenije

Postopke odprtja s.p. in prijave v davčni register, identifikacijo za namene DDV ipd. lahko uredite sami (v kolikor imate kvalificirano digitalno potrdilo) na spletnem SPOT portalu ali se oglasite na eni izmed SPOT vstopnih točk, kjer bo to za vas storil referent SPOT. Za sam postopek registracije je obvezen osebni dokument in davčna številka.

Fizična oseba pridobi pravico opravljanja gospodarske dejavnosti z vpisom v Poslovni register Slovenije (PRS) pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki vodi postopek vpisa podjetnika, vpisa sprememb podatkov in vpisa prenehanja. Vpis podjetnika v poslovni register predstavlja hkrati tudi njegovo registracijo. Poslovni register Slovenije (PRS) je osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost, o njihovih delih in o podružnicah tujih poslovnih subjektov, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

FIRMA - ime podjetja

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa v 72. členu, da firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Zakon ne določa vrstnega reda navedenih sestavin. Za firmo podjetnika se uporabljajo tudi določbe 12. do 23. člena ZGD-1, ki določa, da se mora firma jasno razlikovati od vseh drugih družb in da registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v RS ter omogoča vložitev tožbe, s katero zahteva opustitev firme, njen izbris in odškodnino. Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo. Sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe morata biti v slovenskem jeziku. Dodatne sestavine firme lahko poleg črk slovenske abecede vsebujejo tudi črke X, Y, W in Q. Kot dodatne sestavine firme uporabljajo besede, ki vključujejo druge črke, če ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme ali ustrezajo registriranim znamkam. Ime podjetja ne sme vsebovati imen in znakov tujih držav in mednarodnih organizacij; besedo Slovenija in njene izpeljanke ter besede državni, republiški lahko vsebuje le v primeru, da pridobi dovoljenje Vlade Republike Slovenije, na občinski ravni pa pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti. Za uporabo besede Slovenija ali njenih kratic in izpeljank v firmi družbe mora gospodarska družba pridobiti dovoljenje Vlade RS. Dovoljenje vlade ni potrebno, če firma vsebuje le domeno, ki ima domensko končnico ".si". Sklep o merilih in postopku za pridobitev dovoljenja za uporabo imena »Slovenija« ali njenih izpeljank in kratic v firmi družbe ter imenu zavoda ali ustanove najdete tukaj. Firma družbe ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo zakonu ali morali, ki vsebujejo znane blagovne ali storitvene znamke ali, ki vsebujejo ali posnemajo uradne znake.

OBVEZNE SESTAVINE FIRME PRI S.P.:

• fantazijsko ime (npr. Nidani, Hitri prsti, Blisk) – ni obvezno,
• oznaka dejavnosti (frizerski salon, proizvodnja avtomatov in trgovina na debelo, čistilni servis ipd. ) – obvezno,
• navedba imena in priimka podjetnika – obvezno,
• oznaka pravnoorganizacijske oblike (s.p.) – obvezno.

Skrajšana firma (ki jo je pametno registrirati!) se sestoji pri s.p. najmanj iz imena in priimka podjetnika in označbe s.p. Podjetnikom svetujemo, da preverijo ime (firmo) v Poslovnem registru Slovenije tukaj.

SEDEŽ IN POSLOVNI NASLOV PODJETJA

Samostojni podjetnik posameznik mora ob ustanovitvi določiti svoj sedež. Sedež družbe je kraj, ki je vpisan v register in kjer družba opravlja dejavnost ali kraj, kjer se pretežno vodijo njeni posli. Za sedež družbe ni predpisanih posebnih pogojev, razen tega, da mora podjetnik, ki ni lastnik objekta, na katerem bo poslovni naslov podjetnika, ob prijavi za vpis v register priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, s katero le-ta dovoljuje poslovanje samostojnega podjetnika na tem naslovu. Podpis lastnika (-ov) na izjavi lahko overite pri notarju, na upravni enoti ali na SPOT točki. Izjave ni treba overiti, če podjetnik pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od pristojnega državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanjske zadeve, na podlagi zakona, ki ureja stanovanjske stavbe. Podjetnik, ki ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, kjer bo registriral s.p., lahko vloži vlogo za vpis v PRS »od doma«, s tem, da mora izjavo lastnika dostaviti (osebno ali po pošti) izbrani SPOT točki.

Za izvajanje dejavnosti, ki ni vezana na posebne predpise in pri izvajanju katere ne bo moteno okolje, ni predpisanih posebnih pogojev glede poslovnih prostorov. S spremembami Zakona o graditvi objektov gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti ni treba pridobiti, če se namembnost spreminja v nezahtevnih objektih in enostanovanjskih stavbah. Uporabno dovoljenje ni potrebno za začetek uporabe enostavnega in nezahtevnega objekta ter enostanovanjskih stavb. Na zahtevo investitorja pa se lahko izda uporabno dovoljenje tudi za enostanovanjsko stavbo.

OPRAVLJANJE PODJETNIŠKE DEJAVNOSTI V STANOVANJU

14. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1) določa, da lahko etažni lastnik uporablja stanovanje tudi za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja, če ta dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanja in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe. V ta namen mora pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti ne gre za spremembo namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi objektov in ne za spremembo rabe stanovanja. Ob začetku opravljanja dejavnosti v delu stanovanja mora etažni lastnik o tem obvestiti upravnika.

NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA

Podjetnik lahko za potrebe opravljanja dejavnosti najame poslovni prostor. Pri tem je potrebno upoštevati določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), velja pa tudi opozorilo, da v primeru sklenitve najema za nedoločen čas, znaša minimalni odpovedni rok 1 leto. Hkrati pa morajo o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb najemodajalci (fizične, pravne osebe, upravljavci in upravniki) pošiljati podatke v Evidenco nepremičnin (več).

DEJAVNOST PODJETJA

Podjetnik mora ob ustanovitvi (ali kasneje doregistrira ali izbriše) registrirati podjetje za vse tiste posle, ki jih bo opravljal. Dejavnosti se registrira po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008). Ustrezne šifre dejavnosti lahko poiščete v e-iskalniku SKD 2008. Za izvajanje nekaterih dejavnosti so določeni posebni pogoji in v kolikor le-ti obstajajo, potem podjetnik ne sme pričeti opravljati dejavnosti dokler ne izpolni pogojev - priponka (glej spodaj). Podrobnejše informacije o pogojih in potrebnih dovoljenjih za opravljanje posamezne dejavnosti najdete na SPOT portalu tukaj.

Če gre za obrtno dejavnost, mora podjetnik po registraciji s.p.-ja vložiti na Območni obrtno podjetniški zbornici vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja. V kolikor gre za opravljanje dejavnosti na obrtni način, potem vpis v Obrtni register opravi Območna obrtno podjetniška zbornica sama po uradni dolžnosti.

Pogoji za opravljanje dejavnosti (Vir: OZS, zloženka Vstop v podjetništvo) so od dejavnosti do dejavnosti različni. V določenih dejavnostih so kot posebni pogoji zahtevani minimalna strokovna usposobljenost, zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev, ureditev ustreznih licenc, itd. Zelo priporočljivo je, da podjetnik, še preden registrira dejavnost, dobro preuči osnovno zakonodajo področja, s katerim se bo ukvarjal.

1. Prostorski in tehnični pogoji. Podjetnik mora sam preveriti, ali obstajajo zahteve v posamezni dejavnosti glede:

• tehničnih in drugih pogojev, ki se nanašajo na poslovni prostor in funkcionalno zemljišče, opremo ali naprave;
• sanitarno-zdravstvenih in delovno-varstvenih pogojev, ki se nanašajo na poslovni prostor, opremo ali osebe in način izvajanja dejavnosti zaradi ugotavljanja zdravja oseb ter doseganja varnosti uporabe in izvajanja storitev in/ ali 
• pogojih o strokovni usposobljenosti podjetnika nosilca dejavnosti in pri njem zaposlenih oseb – npr. v trgovini, gostinstvu, obrti, če tako določa posebni predpis o minimalni strokovni usposobljenosti.

Za zahteve in posebne pogoje, ki veljajo za posamezne dejavnosti ali vrste stavb/prostorov, podrobneje povprašajte kakšnega projektanta/arhitekta.

2. Zahteve za upoštevanje predpisov na področju varstva okolja. Podjetja imajo s svojimi objekti/stavbami/delovnimi prostori, v katerih se izvaja gospodarska obrtna ali obrti podobna dejavnost, v določenih primerih večji ali manjši vpliv na okolico. Na podlagi Zakona o varstvu okolja so bili izdani določeni podzakonski akti, ki se nanašajo na onesnaževanje vode, zraka in tal. V nekaterih posameznih dejavnostih veljajo predpisi o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu glede na nepremični vir onesnaževanja, v drugih glede na vire hrupa ali glede izpusta odpadnih vod. V posameznih dejavnostih veljajo še predpisi o ravnanju z odpadki; odpadki na splošno, odpadki v gradbeništvu, odpadna olja, jedilna olja in masti, odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema ipd. Na podlagi Uredbe o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila so za številne obrtne dejavnosti podane posebne zahteve v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije hlapnih organskih spojin v okolje, predvsem v zrak.

PROKURA

Samostojni podjetnik lahko podeli prokuro (posebna oblika pooblastila za zastopanje podjetja navzven, napram tretjim). Podjetnik lahko podeli prokuro drugi fizični osebi, lahko pa nekoga pooblasti samo za zastopanje za primer smrti. Prokura je posebna oblika pooblastila. Ureja jo Zakon o gospodarskih družbah in je povezana s poslovanjem gospodarskih družb. Prokuro lahko podelijo samostojni podjetnik posameznik ter osebne in kapitalske družbe. Prokurist pa je lahko samo fizična oseba. Ob imenovanju prokurista ali zastopnika za primer smrti je potrebno priložiti njegovo pisno soglasje. Prokura pomeni posebno obliko zastopanja in predstavljanja družbe oziroma podjetnika navzven. Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. V nasprotju z drugimi pooblaščenci, ki potrebujejo za določene posle posebna pooblastila z natančno opredelitvijo posla, tega prokurist ne potrebuje. Prokurist ne deluje kot član uprave, ampak v odvisnosti od pooblastil, ki jih ima. Po navadi je prokurist tista oseba, ki sklepa pravne posle s tretjimi osebami, za odločanje znotraj družbe pa nima pooblastil. Prokuriste je mogoče omejiti s skupno prokuro. Omeji se jih lahko tudi na predmet poslovanja posamezne podružnice družbe. Drugačne omejitve prokure nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb. Prokura se podeljuje na temelju zaupanja in praviloma za nedoločen čas. Organ, ki je prokuro podelil, lahko prokuro vsak čas prekliče. Preklic pa začne učinkovati šele z dnem vpisa takšnega preklica v register. Prokura lahko preneha tudi zaradi prenehanja družbe, odpovedjo prokurista, smrtjo prokurista, prodajo podjetja v celoti ali če postane prokurist edini lastnik družbe. Prokura lahko preneha tudi v primeru prenehanja delovnega razmerja, če je bilo s prokuristom sklenjeno delovno razmerje.

Razmerje med prokuristom in samostojnim podjetnikom ureja pogodba. Tako lahko prokurist opravlja posel na podlagi podjemne pogodbe, na podlagi pogodbe o zaposlitvi, na podlagi pogodbe o prokuri. V pogodbi se opredelijo dela, naloge, obveznosti in pravice prokurista. Obdavčitev izplačil je odvisna od vrste poslovnega odnosa. V kolikor prokurist pri s.p. ni zaposlen (oz. da ne opravlja tudi poslovodne funkcije), se štejejo prejemki iz naslova izvajanja prokure med prejemke iz drugega davčnega razmerja, medtem pa je dohodek iz poslovodenja obdavčen kot dohodek iz delovnega razmerja in sicer ne glede, ali je poslovodja dejansko tudi v delovnem razmerju ali ne). V primeru izplačila po pogodbi o prokuri (ni elementov poslovodenja), se od prejemkov (kamor sodijo tudi povračila stroškov) obračuna 25% akontacija dohodnine, potrebno je plačati tudi prispevek za ZZ (6,36%), prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen (0,53%, prokurista je potrebno prijaviti v zavarovanje z obrazcem M 12) ter prispevek za PIZ (8,85% ter tudi 15,5% za zavarovance iz drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2).

POSLOVANJE PODJETJA S POTROŠNIKI, POŠILJANJE SPOROČIL POSLOVNIM PARTNERJEM IN DRUGI JAVNOSTI

Na sporočilih, ki jih podjetnik pošilja drugim v okviru poslovnih razmerij, je bolje napisati kakšen podatek več kot premalo. Na dopisne liste, naročilnice ipd. napišite: firma – ime podjetja, sedež, poslovni naslov, glavna dejavnost, matična številka, davčna številka (ali ID za DDV, v kolikor je podjetnik zavezanec za plačilo DDV), številka transakcijskega računa, banka, pri kateri ima podjetnik odprt transakcijski račun. Navedite tudi registrski organ, pri katerem ste vpisani kot podjetnik (Poslovni register Slovenije) ter številko vpisa, navedite ali ste/niste zavezanec za DDV.

Zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Pri tem mora v pisnih sporočilih uporabljati celotno ime svoje firme in sedež. Pri označevanju izdelkov mora potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. Namesto besednega jezika lahko podjetje pri označevanju izdelkov uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike. Podjetje lahko v pisnih sporočilih, ki niso namenjena individualno določenemu potrošniku, uporablja tudi skrajšano firmo, če je s skrajšano firmo vpisano v register, in kraj, kjer posluje, ali naslov spletnih strani, če je iz njih nedvoumno razvidna identifikacija podjetja. Poleg tega mora ponudnik storitev informacijske družbe omogočiti tudi enostaven, neposreden in stalen dostop do: svojih podatkov, vključno s svojim elektronskim naslovom, podatkov o vpisu v register oziroma drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in številke vpisa, naziva pristojnega državnega organa, zbornice ali druge nadzorne organizacije, če za svojo dejavnost potrebuje posebno dovoljenje, naziva poklicne zbornice oziroma združenja, poklicnega naziva in države, v kateri je bil ta podeljen, ter napotil na veljavna poklicna pravila te države in načinov dostopa do njih, če gre za poklic oziroma dejavnost, za katera so predpisani posebni pogoji ali obvezno združevanje v zbornice ali podobna združenja, ter podatkov o obveznosti plačila davka na dodano vrednost in s tem povezanih predpisanih podatkov.

UPORABA ŽIGA/ŠTAMPILJKE PRI POSLOVANJU PODJETJA

Odgovor Ministrstva za gospodarstvo: »Trenutna veljavna zakonodaja za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike ne določa obvezne uporabe žiga. Tako je vsakemu od njih prepuščeno, če ga bo pri svojem poslovanju uporabljal ali ne - če ga bo uporabljal, to uredi v svojih aktih. Je pa res, da je uporaba žiga uveljavljena poslovna praksa, vendar, kot že navedeno, ni zakonska obveznost.« Predlagamo, da v kolikor podjetnik pri svojem poslovanju ne bo uporabljal žiga, da o tem sprejme sklep.

PODJETNIK LAHKO UPORABLJA EN TRANSAKCIJSKI RAČUN

Za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti lahko podjetnik uporablja obstoječ transakcijski račun. Od 15.12.2015 dalje ni več obvezno, da je plačilni promet v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen od plačilnega prometa, ki se nanaša na fizično osebo kot nosilca te dejavnosti. Zakon o davčnem postopku (ZDav-2)

namreč v 37. členu določa, da morajo (samostojni podjetniki, ostali zasebniki, ipd.) imeti pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun. V kolikor bo podjetnik za namene poslovanja svojega podjetja uporabljal (obstoječ) osebni račun, predlagamo, da se v banki, kjer je odprt ta račun, dogovori, da ga bodo označili s T (poslovni) in ne z A (osebni). Le tako bo namreč številka TRR vidna tudi v Poslovnem registru Slovenije (kar je med drugim tudi pomembno pri izračunavanju bonitete podjetja, ipd.). VEČ

Predlagamo, da pri različnih poslovnih bankah preverite njihove pogoje, saj imajo nekatere banke posebne ugodnosti (npr. brezplačno vodenje računa za prvo leto, brez stroškov uporabe spletne banke za določen čas, ugodni krediti,…) za nove podjetnike.

PREPOVED SPREJEMANJA PLAČIL V GOTOVINI NAD 5.000 EUR

37. člen Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma določa, da osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5 000 EUR. Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil velja tudi, če se plačilo za prodano blago ali opravljeno storitev opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 EUR.

KAKO LAHKO SAMOSTOJNI PODJETNIK OZ. ZASEBNIK PLAČUJE Z GOTOVINO

1. odstavek 36. člena Zakona o davčnem postopku narekuje, da so pravne osebe, samostojni podjetniki in drugi dolžni plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, razen, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. Za podjetnika sicer velja prost pretok denarja. Kdaj torej podjetnik ni dolžen nakazovati plačila za nakup blaga/storitev na TRR drugemu podjetniku? V skladu s 23a. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku podjetnik (fizična oseba, ki opravlja dejavnost) in podjetje (pravna oseba), plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 EUR. To pomeni, da če boste kot podjetnik naročili blago/storitve drugih podjetjij, lahko z gotovino plačujete račune za dobavljeno blago oz. storitve le do višine 420 EUR.

Podjetniki morate paziti tudi, da vašim zaposlenim obvezno nakazujete plačo, povračila stroškov iz dela, regres, ipd. na njihove osebne bančne račune (in jih ne izplačujete v gotovini), saj je skladno s 23.a členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku potrebno fizičnim osebam obvezno nakazovati na transakcijski račun vse dohodke iz delovnega razmerja, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

OZNAČEVANJE CEN BLAGA IN STORITEV

Podjetnik mora biti pozoren tudi na označevanje cen blaga in storitev, ki mora biti skladno s Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga in storitev.

Označevanje cen storitev

Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu. Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm. Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena. Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki.

Označevanje cen blaga

Vsi izdelki morajo biti označeni s prodajno ceno. Cena izdelkov mora biti označena na izdelku. Cena se lahko označi tudi na enega od naslednjih načinov, vendar tako, da ne obstoja možnost zamenjave s ceno drugega blaga: – na polici, kjer je izdelek nameščen, na izvirni embalaži izdelka, v obliki cenika, v katalogu, na nek drug ustrezen način. Označitev izdelkov mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu. Cena je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno drugega blaga, ki se nahaja v neposredni soseščini. Prodajna cena in cena za enoto izdelka sta označeni čitljivo, če je velikost številk najmanj 3 mm. Pri označevanju cen v obliki cenika sta prodajna cena in cena za enoto izdelka označeni čitljivo, če je velikost številk najmanj 5 mm. Pri označevanju cen na polici, kjer je izdelek nameščen, je prodajna cena označena čitljivo, če je velikost številk najmanj 4 mm, cena za enoto izdelka pa, če je velikost številk najmanj 2 mm.

VPIS SPREMEMB POSLOVANJA S.P.

Vsako spremembo, ki je vpisana v PRS (npr. da podjetnik preseli svoj sedež, spremeni ime ipd.), je podjetnik dolžan priglasiti v Poslovni register Slovenije v 15 dneh po nastanku spremembe.

Podjetnik lahko svoje podjetje tudi prenese na drugo osebo (glej spodaj poglavje o prenehanju poslovanja s.p.).

PRILOGE:

Standardna klasifikacija dejavnosti (s pojasnili)

Izjava lastnika objekta

Dovoljenja in pogoji