DELO NAJSTNIKOV V DIGITALNI DOBI
Od prvih zaslužkov na družbenih omrežjih do varnega in odgovornega vstopa v svet dela
V zadnjih letih se je trg dela močno spremenil, še posebej za mlade. Klasične oblike občasnega dela, kot so pomoč v gostinstvu, trgovini, administraciji ali pri promocijah, danes dopolnjujejo tudi nove, digitalne oblike ustvarjanja. Med njimi izstopajo bloganje, ustvarjanje videovsebin, urejanje družbenih omrežij, objavljanje kratkih posnetkov ter sodelovanje z blagovnimi znamkami.
Najstniki danes niso več zgolj uporabniki interneta, temveč vse pogosteje tudi aktivni ustvarjalci digitalnih vsebin. S pomočjo platform, kot so YouTube, TikTok, Instagram in druge spletne skupnosti, lahko izražajo svojo ustvarjalnost, delijo znanje, gradijo občinstvo in razvijajo veščine, ki so v sodobnem svetu dela vse bolj iskane. Digitalno ustvarjanje jim omogoča fleksibilnost, samostojnost in zgodnje spoznavanje osnov podjetništva.
Mladim se na ta način lahko odprejo tudi prve poslovne priložnosti. Uspešni posamezniki lahko sodelujejo z blagovnimi znamkami, pripravljajo sponzorirane objave, promovirajo izdelke ali storitve, prejemajo plačila preko spletnih platform, sklepajo partnerske povezave ali prodajajo lastne digitalne izdelke. Kar se je sprva pričelo kot hobi, lahko sčasoma preraste v resnejšo obliko dela ali celo v uspešno podjetniško pot.
Ko ustvarjanje vsebin prinaša prihodke, se odprejo tudi pravna, davčna in organizacijska vprašanja. Prihodki iz oglaševanja, sponzorstev, donacij, partnerskih programov ali spletnih platform so davčno relevantni in jih je treba ustrezno obravnavati.
Če ustvarjalec vsebine na družbenih omrežjih ali spletnih platformah objavlja trajno, samostojno, za svoj račun in na lastno odgovornost, se tako doseženi dohodek praviloma obravnava kot dohodek iz dejavnosti. Kadar pa gre za enkratno ali občasno objavo vsebin po pogodbi, pri čemer ustvarjalec dela po navodilih in pod nadzorom naročnika ter ne prevzema poslovnega tveganja, se dohodek lahko obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.
Najpogostejše možnosti za ureditev dela so odvisne od starosti ustvarjalca, obsega dela in načina prejemanja prihodkov. Če ima najstnik status dijaka ali študenta in delo poteka za naročnika, je ena izmed možnosti delo dijakov in študentov preko študentskega servisa. Pri tem je treba upoštevati tudi pravila delovnopravne zakonodaje, zlasti posebno varstvo mladih oseb, ki še niso dopolnile 18 let.
Pri osebah, mlajših od 15 let, je plačano delo dovoljeno le izjemoma in pod pogoji, ki jih določa zakonodaja. Otrok, mlajši od 15 let, lahko proti plačilu izjemoma sodeluje pri snemanju filmov ter pri pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturnih, umetniških, športnih in oglaševalskih aktivnosti, vendar največ 2 uri na dan in 12 ur na teden. Otrok, ki je dopolnil 13 let, pa lahko v času šolskih počitnic opravlja lažje delo tudi v drugih dejavnostih, vendar največ 30 dni v posameznem koledarskem letu, največ 7 ur na dan in 35 ur na teden, pri čemer delo ne sme ogrožati njegove varnosti, zdravja, morale, izobraževanja in razvoja. V obeh primerih je potrebno predhodno dovoljenje inšpektorja za delo, ki ga ta izda na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika. Zato je pri mlajših najstnikih nujna aktivna vloga staršev oziroma zakonitih zastopnikov.
Če ustvarjanje vsebin postane redno, organizirano in pridobitno, je pogosto primernejša registracija dejavnosti, kot samostojni podjetnik ali d.o.o..
Mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, lahko v omejenem obsegu sklepa posle, in po Zakonu o delovnih razmerjih tudi lahko veljavno sklene pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je zaradi svoje mladosti deležen posebnega pravnega varstva. Vendar pa se 15 letnik (v kolikor ni pridobil popolne poslovne sposobnosti) ne bo mogel registrirati kot samostojni podjetnik.
Situacija je pri ustanovitvi podjetja nekoliko drugačna. Mladoletnik je lahko družbenik podjetja, vendar bo postopek registracije podjetja opravil preko zakonitih zastopnikov, saj sam nima poslovne sposobnosti. Zaradi česar tudi ne bo mogel opravljati funkcije poslovodje.
Poleg davčnih in statusnih vprašanj je potrebno upoštevati še področje avtorskih pravic. Glasba, fotografije, videoposnetki, grafike in besedila, ki jih najdemo na spletu, niso samodejno prosto uporabni. Uporaba tujih vsebin brez dovoljenja lahko povzroči zaplete, odstranitve objav ali celo zahtevke imetnikov pravic. Prav tako je treba paziti pri objavljanju podob drugih oseb, še posebej otrok in mladostnikov, kjer sta varovanje zasebnosti in soglasje še toliko pomembnejša.
Upoštevati je potrebno tudi pravila oglaševanja in varstva potrošnikov in drugih etičnih standardov posamezne stroke. Če oseba za objavo prejme plačilo, izdelek, storitev, popust ali drugo korist, mora biti sodelovanje z naročnikom jasno označeno. Sledilci morajo vedeti, kdaj gre za osebno priporočilo in kdaj za plačano ali drugače dogovorjeno promocijo.
Predlog študentskega samostojnega podjetnika
V Sloveniji se v zadnjem obdobju odpira tudi vprašanje posebne oblike podjetniške poti za študente. V obravnavi je Predlog zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika, ki izhaja iz stališča, da imajo številni študenti ob študiju dovolj motivacije, časa in ustvarjalnih idej za razvoj lastnih poslovnih projektov, vendar jih od registracije dejavnosti pogosto odvračajo izguba ugodnosti in obveznosti, povezane z rednim s.p.-jem.
Predlog zakona želi študentom omogočiti lažji začetek podjetniške poti. V predlogu je predvideno, da bi študentski s.p. v temeljnem položaju deloval podobno kot t. i. popoldanski s.p., pri čemer bi študent do določenega praga prihodkov ohranil nekatere ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa. Predlog kot mejo omenja prihodke v višini letne minimalne plače; če bi študent to mejo presegel, bi se moral zavarovati kot polni samostojni podjetnik.
Predlagana ureditev posebej poudarja, da bi študent, ki poleg študija razvija lastno dejavnost, pridobival dragocene izkušnje s področja podjetništva, odgovornosti, finančnega načrtovanja, prodaje, komuniciranja in reševanja problemov. Takšna znanja so pomembna tudi takrat, ko mladi kasneje ne nadaljujejo nujno samostojne podjetniške poti, saj jim ostanejo kot uporabne življenjske in poklicne kompetence.
Sklepno
Nove oblike dela tako niso le modni trend, temveč pomemben del sodobnega razumevanja dela, učenja in podjetništva. Najstnikom omogočajo, da že zgodaj spoznajo svet digitalnega marketinga, medijske produkcije in samostojnega podjetništva. Ob ustreznem znanju, pravni urejenosti in podpori lahko bloganje, videovsebine in delo na družbenih omrežjih prerastejo iz prostočasne dejavnosti v resno karierno priložnost.
Preden začnejo mladi ustvarjalci za svoje objave, videe ali druge digitalne vsebine prejemati plačila, izdelke, donacije ali druge oblike koristi, je smiselno pravočasno preveriti primerno obliko dela, davčne obveznosti, avtorske pravice in potrebna soglasja staršev oziroma zakonitih zastopnikov.
Hkrati je pomembno, da mladi v digitalni svet ne vstopajo sami. Potrebujejo podporo odraslih, mentorjev, staršev, šol, mladinskih organizacij in podpornega podjetniškega okolja.
Digitalna doba je mladim odprla vrata, ki jih prejšnje generacije niso imele. Vprašanje zato ni več, ali so takšne oblike dela prihodnost, temveč kako jih bomo znali pravilno usmerjati, podpirati in razumeti.
Datum: 4. avgust 2026
Za: SPOT Svetovanje in podjetniško mentoriranje Koroška
PODJETNIŠKI CENTER SLOVENJ GRADEC d.o.o.
Tanja Grlj, podjetniška svetovalka
Viri:
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami.
Finančna uprava Republike Slovenije. Zaslužki preko spleta. Dostopno na: https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/obcasni_zasluzki_preko_spleta/ (dostop 4. 8. 2026).
Državni zbor Republike Slovenije. Zakon o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika – predlog zakona, zadeva št. 0016-X, besedilo predloga z dne 10. 4. 2026. Dostopno na: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran?db=pre_zak&mandat=X&uid=D717F46DCD4FBE0DC1258DD5004C2626 (dostop 4. 8. 2026).