VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) s podzakonskimi predpisi določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Določbe tega zakona se uporabljajo v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so navzoče v delovnem procesu (tudi za študente, osebe, ki opravljajo kratkotrajno delo, osebe, ki pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja ipd.).

 

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in s potrebnimi materialnimi sredstvi.

 

OBVEZNOSTI DELODAJALCA V ZVEZI Z VARNOSTJO IN ZDRAVJEM PRI DELU

Delodajalec mora:

  • pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu ter izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki (ki vsebuje zlasti načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov; načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti; opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu);
  • med svojimi delavci določiti vsaj enega strokovnega delavca za varnost pri delu ali pa za izvajanje nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu določiti zunanjo strokovno službo, ki ima dovoljenje za delo po ZVZD-1.
  • zagotoviti, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu izvaja izvajalec medicine dela ter zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.
  • usposobiti delavce za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.
  • določiti obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse ne sme biti daljši od dveh let.
  • sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom in evakuacijo ter, kadar je to potrebno, ukrepe za sodelovanje z zunanjimi službami za varstvo pred požarom.

 

DOLŽNOSTI SAMOZAPOSLENIH OSEB (55. – 60. člen ZVZD-1)

Samozaposlena oseba (oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb; tudi oseba, ki je zavarovana kot kmet), je odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve in mora oceniti tveganje.

 

Samozaposlena oseba mora:

  • oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
  • uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.
  • inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.
  • skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarja, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom v skladu s posebnimi predpisi.

 

Podjetnik mora upoštevati podzakonske predpise s področja varnosti in zdravja pri delu. Navajamo nekaj pomembnejših pravilnikov:

  1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Opredeljuje splošne zahteve v zvezi z delovnimi mesti kot urejanje delovnih mest, električne instalacije, prezračevanje delovnih mest, temperatura, vlaga in razsvetljava v prostorih, pogoje za tla, stene, strope, okna, vrata, poti za gibanje delavcev, zahteve za velikost delovnih prostorov, pogoje za sanitarne prostore, garderobe, itd.
  2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme ureja obveznosti delodajalca in delavca v zvezi z delovno opremo, ki se uporablja pri delu. Za uporabnike delovne opreme se štejejo tudi samozaposlene osebe.
  3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom ureja splošne zahteve za pisarne z računalniki (oprema, delovna površina, zaslon, tipkovnica, delovno okolje - prostorske zahteve, osvetlljenost, bleščanje in odsevi, toplotne razmere, hrup, sevanje, itd.).
  4. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa vrsto, obseg in vsebino preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter načine in roke za opravljanje le-teh.

 

KDO MI LAHKO POMAGA PRI IZJAVI VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA

Seznam vseh pooblaščenih in usposobljenih institucij za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (opravljanje periodičnih preiskav kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju in/ali opravljanje periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme in/ali izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti in/ali pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo) najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve:

 

 

OPRAVLJANJE ZDRAVNIŠKEGA PREGLEDA

Za opravljanje zdravniškega pregleda se oglasite pri zdravniku za medicino dela z napotnico za opravljanje predhodnega zdravniškega pregleda (obrazec kupite v knjigarni ali papirnici).

 

Primer izjave o varnosti z oceno tveganja in druge publikacije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Urada RS za varnost in zdravje pri delu najdete tukaj.

 

Spletne aplikacije s področja varnosti in zdravja pri delu po posameznih dejavnostih najdete tukaj.